Archive For: Moje izpovedi

LAHKO NOČ

S toplo roko me božaš po bradi in nežno vlečeš kocine. Dotiki postajajo nežnejši, moč ti pojenja. Živahnost izginja iz tvojega telesa, postajaš umirjen. Goltanje postaja enakomirnejše in samo še nekaj požirkov ti je ostalo. Oči si že zaprl. Še …

NE POTREBUJEŠ VELIKEGA, ČE OBVLADAŠ TEHNIKO

Nikon D3, objektivi 24-70 mm, 80-200 mm, 85 mm, bliskavica SB800, paket rezervnih baterij za bliskavico, ena rezervna baterija za aparat in nekaj spominskih kartic. Vse v enem fotografskem nahrbtniku. Tehtal nisem, zagotovo pa je krepko čez 10 kg. Vse …

27.10.2013 – DAN, KO SEM POSTAL MARATONEC

The Stroj razbijajo po sodih, množica glasno ploska in žvižga. Še zadnjič si popravim vezalke, preverim, če je čip na svojem mestu in vklopim uro. HR found + GPS found. Sledi kratek pisk. Pripravljen sem. Pripravljen, da okronam več …

TO JE TISTI DAN

Dan, ko na prazničen dan vstaneš ob uri delavnega dne. Dan, ko si pripraviš tekaško opremo, zavreš vodo in se odpraviš na jutranjo potrebo. Dan, ko med prebiranjem jutranjih novic izveš, da bo, po izstopu NSi iz koalicijskih pogajanj, Cerar …

DAN BORCEV

27. april – Dan upora proti okupatorju. Dan borcev. Borcev.

27. april 2014 – Dan, ko sedim na klopci pred hišo. Sedim v umazanih čevljih, umazani trenirki in umazani ter prepoteni kratki majici. Delavske rokavice imam poleg sebe na klopci. …

ZAVESLJAJI SVOBODE

Brišem si potne srage, ki mi izpod kavbojskega klobuka tečejo po mojem obrazu. Vroče je. Peklensko vroče. Tretji vročinski val to leto. Ura na roki mi ob pol devetih zjutraj, ko veslam na štiri metre in še nekaj cm dolgem

MOJ DAN

Počasi se prebudim. Oh, kako bi še spal, vendar mi to čas ne dopušča. Skozi napol zagrnjeno okno vidim sonce. Hvala bogu. Sovražim deževne dni, ko že zjutraj padeš v depresijo. Kakšen dan bo danes? Dan kot vsak drug in …

SENCE – ODRAZ NAŠE NOTRANJOSTI

Hodim po mestu. Na nedeljo, okoli pol osmih zjutraj, je mesto vse prej kot živo. Tu in tam gre mimo mene kakšen starejši gospod ali starejša gospa, vidim tudi nekaj skupinic, ki se že odpravljajo k maši. Čeprav hodijo vsak …

MOJEMU IDOLU V SLOVO

Solza mi spolzi po licu, ko pišem tele vrstice. Morda ni najbolj primerno, vendar čutim, da moram to storiti. Za tebe in tebi v spomin!
»Ata a me držiš?« so bile moje besede, ko si me na Britnih selih učil …

SAMI. PA TUDI OSAMLJENI?

Usedem se pred lokal sredi trga. Sam. Nikogar si ta trenutek ne želim imeti ob sebi. Želim biti sam. Naročim si pijačo in opazujem ljudi, ki hodijo po ulici. Nekateri so v paru, skupini, drugi se sprehajajo sami. Sami. Pa …