FEEL THE PAIN

“Usedi se zraven,” mi reče in postavi prazen kozarec pred mano. Iz napol praznega vrča, mi s svojimi starimi in zdelanimi rokami, v kozarec natoči rdeče vino. Usedem se poleg njega in nazdraviva. “Ah, ja, tako je to…., ” poskuša začeti najin pogovor. Malo tišine, nato pa do dna izpije svoj kozarec in si natoči novega. “Veš mulo, življenje ni lahko!” Ob tem stavku pogledam v steno in izpijem svoj kozarec. Ponovno mi natoči. Najin pogovor nikakor ne more steči. Ne najdeva pravih besed, ki bi si jih izmenjala. Po nekaj trenutkih molka počasi nadaljuje: ” Star sem že. Veliko sem že dal skozi. Vojno, trpljenje ljudi, delo,… Ne želim, da greš po mojih stopinjah, vendar zapolni si nekaj – boj se tistih, ki bodo nad tabo! Vihteli bodo svoj bič in tepli po tebi, dokler bodo lahko! Ni jim mar zate! Ti, pa nimaš kaj storiti. Na udarce se boš že navadil in kmalu te ne bodo več boleli. Ah, ja… Čez čas že pozabiš kako boli njihov bič in se ne sekiraš preveč. Vendar,… boli nekaj drugega veš mulo, nekaj drugega,…” mi na koncu pove z glasom bolečine. Izpije svoj kozarec, ga vrže na mizo, vstane in odide.
Gledam za njim in ni mi čisto jasno kaj mi je želel povedati. Morda pa tudi bolje, da ne vem… Izpijem svoj kozarec, ga postavim na mizo in tudi sam odidem, vendar v drugo smer.

7 thoughts on “FEEL THE PAIN


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*