OBRAZI BLIŽNJEGA VZHODA 1
Ob prihodu v Jordanijo in nato še v Sirijo so me spreletavali mešani občutki. Kam sem prišel? Kakši so ljudje? Prijazni ali nestrpni in versko nastrojeni proti zahodu? Še vedno sem pod vtisom Indije, ki sem jo obiskal natanko pred enim letom. Ali bom tudi tu videl toliko revščine, obolelih ljudi in ljudi brez doma?
Ne, to je popolnoma drug svet kot pa sem ga pričakoval. Ljudje so prijazni, turizem še ni tako razširjen in ljudje so še ohranili najpomembnejše človeške vrednote. S komerkoli se lahko takoj zapleteš v pogovor, ga slikaš, ne da bi potem po celi ulici tekel za teboj in te rubil za kakšen dolar, na koncu pa bi te še v svojem jeziku preklel. Tukaj se lahko mirno sprehajaš po ulici, ogleduješ stojnice, trgovci pa te pustijo, da se v miru odločiš ali boš kaj kupil ali ne. Večkrat se mi je zgodilo, da sem pohvalil trgovčevo trgovino (seveda malo potuhnjeno, da bi ga lahko kasneje fotografiral), nato skoraj brez problema posnel eno ali več fotografij in se nato hotel odpraviti naprej, ko je do mene priletel sosednji trgovec in želel, da slikam še njegovo trgovino, nato se je želel slikati še s šefom trgovine…
Na težave sem naletel le pri fotografiranju žensk. Tiste, ki so zakrite so se hitro umaknile še predno sem lahko pripravil fotoaparat, spet druge se za mene sploh niso zmenile, tretje pa so se z veseljem nastavile mojemu objektivu. Kasneje sem se pogovarjal z eno trgovko, ki se ni pustila fotografirati in jo vprašal ali se ne pusti zaradi vere. Odgovorila je: “Zaradi družine”.
Skozi celotno potovanje sem se spraševal, kje so sedaj tisti skrajneži, o katerih vsak dan poročajo vse medijske hiše po svetu. Moram povedati, da nisem videl niti enega, nikoli se nisem počutil ogroženega, kaj šele, da bi me kdo hotel fizično napasti. Če je že prišlo do kakšne nejevolje, je bilo to predvsem zaradi moje “nevljudnosti” pri fotografiranju. Je pa res, da so na vsakem vogalu vojaki, ki skrbijo za red in mir.
Mih@
Dobro vedeti… Mediji nas filajo s takim krepom vsak dan, da ne moreš verjet.
Fotke pa odlične.
BTW Koliko $$$ te bo prišlo potovanje? Nekaj takega imam v daljni prihodnosti namen tudi sam obiskati.
Žiga Gričnik
Če ti po pravici povem nevem koliko me je pršlo celotno potovanje, ker sem šel s starši. Svetujem ti, da greš v lastni režiji, saj boš tako odnesel veliko več. Ljudje so res prijazni, pokrajina je na nekaterih predelih lepša od Toskane, skratka super je. Na žalost sem odšel z agencijo, zato tiste najlepše predele nisem mogel fotografirati, ker se nismo ustavili. Bom posebej pokazal v kakšnem od naslednjih postov še naravo, vendar je bilo še veliko lepše.
Aljo
ooooooooo prva fotka – fantastika!
sploh nimam besed: fantastična trikotna kompozicija, barve kot si jih le želim, barva kože in gube imajo zgodbo.
pogled pa itak…
magično! bravo!
lp
Mju
Ne da se mi na dolgo pisat …
Odlično, k arne
Pešo
Uf, tole so pa nore fotke. Tisti deček, ki je na pol obrnjen s hrbtom proti kameri, v ozadju pa vrvež. Super. Kar prestaviš se v tiste kraje. Čestitke
RokoR
meni da cela ta serija obupno dober filing. To je to.
Ni kej za dodat:)
helena//needlebeam//knoflca
uau!!! krasna cela serija!
še sploh sta mi všeč prva in tretja fotka….nasmeh ženske… 🙂
super je slišat tudi dejanske izkušnje nekoga, ki je obiskal te kraje, ne pa vseh miskoncepcij s televizije. mi da tudi mal poguma da bi se še sama tud v bolj odročne kraje odpravila. 🙂
lp
maja h.
uau.. lušne fotke.
sicer pa prvo pravilo: z agencijo se ne potuje. :))
… sem se nekaj pred kratkim zanimala karta pride, če mam prov v glavi cca 500 evrov (Ljubljana-Aman). Pa še ostali stroški.
Žiga Gričnik
@maja: ja vem, da se ne in verjem, da nasledno potovanje ne bo z agencijo, ker je blo kr neki problemov na potovanju (zarad mene in mojega slikanja)