PRIHAJAM K TEBI – FOTOGRAFIJA LETA 2008 V SPLETNI GALERIJI E-FOTOGRAFIJA
Dnevi po njegovi smrti so bili zelo težki. Vsak jih je sicer doživljal po svoje, vendar nikomur ni bilo lahko. Najtežje pa je vsekakor bilo za staro mamo. Dan je bil enak dnevu, čas pa nikakor ni mogel zaceliti rane. Tako smo jo večkrat obiskovali in jo s pogovorom poskušali malo razvedriti in misli preusmeriti drugam. Kakšen mesec po njegovi smrti sem se k mami odpravil s fotoaparatom. Namen seveda ni bil narediti dobre fotografije, temveč ji vsaj malo popestriti nedeljsko popoldne. Posnetke sem nato prenesel na računalnik in jih malo analiziral. Zmotilo me je dosti predmetov na nočni omarici, tudi mamine poze mi niso bile všeč. Raje sem ugasnil računalnik in se usedel za knjige. Seveda mi fotografska žilica ni dala miru in ves čas sem razmišljal, kako bi lahko fotografije naredil bolje, da bi imele neko zgodbo in odražale neke emocije. V roke sem vzel listič papirja in začel risati skice. Kmalu pa se mi utrne ideja. Ker imam dve levi roki, je ideja na papirju izgledala katastrofalno, vendar podoba v glavi je bila popolnejša. Naslednje dopoldne sem kar iz kartona izdelal usmerjevalnik žarkov, vzel celotno opremo in se odpravil k mami. Najprej sem vse, kar me je motilo pospravil iz nočne omarice, spustil roleto na oknu in pripravil bliskavici. Fotoaparat na stativ in vse je bilo pripravljeno. Poklical sem mamo in ji pokazal kako naj se uleže. Nekaj poskusnih posnetkov zaradi svetlobe in postavitve bliskavic, nato pa se je začelo. Ker sem fotografiral kar nekaj časa, je mama zaspala, zato se mi nikamor ni mudilo.
Doma na računalniku pa sem začel dodajati še finese. Fotografija na ekranu, se je počasi začela približevati podobi v glavi. Še nekaj popravkov s čopičem in fotografija je bila počasi končana. Najprej sem jo samo gledal. Nisem vedel kaj sem sploh naredil. Zame je bila fotografija dobesedno živa, imel sem občutek, kot da je ata zraven mene in opazuje kaj počnem. Dobil sem kurjo kožo. Pa ne zaradi tega, ker bi fotografija bila popolna, saj je, roko na srce, daleč od perfekcije, temveč zaradi zgodbe, ki je en mesec po atovi smrti, imela zame še tako velik vpliv. Doma si fotografije nisem upal pokazati. Odnesel sem jo v društvo, kjer je naletela na pozitivne kritike. Naslednji dan pa sem jo objavil na različnih portalih. Na dveh je postala fotografija tedna, na 1x pa je bila najpopularnejša fotografija dneva.
Pred nekaj dnevi pa sem tudi izvedel, da je ta fotografija postala tudi fotografija leta 2008 v spletni Galeriji e-Fotografija. Naj izkoristim to priložnost in se zahvalim vsem registriranim uporabnikom, da so glasovali za njo in pripomogli, da je ta fotografija postala najboljša v letu 2008. Zahvala gre seveda tudi strokovni žiriji, ki je prav tako izbrala to fotografijo. Resnično sem vesel, saj ima fotografija, kot sem že omenil zgoraj, zame zelo poseben pomen.
Jošt Franko
Zelo osebno emocijska fotografij!
Tvoj blog redno spremljam, zato sem vedel za izgubo in ko sem videl izdelek, sem kar začutil vso to energijo.
Vsekakor nadaljuj z odličnim delom!
Pirc
Iskrene čestitke!
Maruša Bertoncelj
Zasluženo :)! Čestitam!
pegaso
Superca!!!
David
Fotka je res super! Čestitke.
Je pa Oskar dobro napisal v komentarju. Edina fotka, ki ima nekaj več. Vse ostale so samo lepe.
Mislim, da to pove vse.
Čestitke še enkrat.
Žiga Gričnik
Hvala vsem!
@David: Mislim, da je bil Marko Rebov, Oskar je napisal malo drugače :)))))
Cynical Child
kul:) sej sm ti rekla, da je ta fotka carska… ne pa oni lolek, ko jo je kritiziral…;)
Žiga Gričnik
@Polona: 🙂
robert hutinski
kot sem ti napovedal 🙂
Žiga Gričnik
Pa še res je 🙂
ANDRO
Vsekakor zasluženo. čestitke.
Žiga Gričnik
Hvala 😉
DrejcDrejc
Ploskam! Super 🙂
Še vedno se spomnim Kerblerjevega komentarja na to fotko, še meni je nekak obvisel v zraku, zato še toliko bolj juhu za fotko leta.
Žiga Gričnik
Andreja hvala! Ja takrat mi je pa res zbil malo upanja 🙂
Gregor
Čestitke ob fotografiji leta.
Meni osebno je fotografija zelo dobra in ima res močno sporočilnost. Po drugi strani pa me malce bega, saj se mi zdi preveč očitna in je tako preveč klišejska. Osebno bi se morda odločil, da bo opustil kak element, ki prispeva k preveč očitni spročilnosti (recimo žarek na sliko, ali pa žarke z leve).
Žiga Gričnik
Gregor hvala!
Razmišljaš v podobno smer, kot mi je predlagal g. Kerbler. On je rekel, da bi celotno drugo podobo, ki se dviguje odstranil in bi mama le ležala, pa slika zraven. Tudi njemu se je zdela preveč očitna takšna kot je. Moram poiskati org. datoteke pa jo narediti le v tej smeri, pa da vidim kako bo izpadla.
Hvala za nasvet!
Anonymous
Savinjcan, cestitke se od mene! Zasluzeno!
Res je enkratna!
Mogoce pridem na otvoritev…
Lepo se imej!
MojcaP
Žiga Gričnik
Hvala!
Potem se pa tako vidimo!
Goro
Morda nisem najbolj odziven, a ko imam le čas, spremljam tvoj blog.
Čestitke tudi z moje strani. Super fotka. Daj res probaj narediti takšno fotko, kot si rekel 12. maja (sam bi tudi kaj takega naredil).
Sicer pa takšne potrditve (foto leta), kažejo, da delaš dobro, kaj dobro, odlično! Čim več ti želim podobnih uspehov. Bravo še enkrat.
hermit
dobra fotka, a malce morbidna tematika… žal imaš razlog, da si se za takšno temo tudi odločil…
Žiga Gričnik
@Goro: Hvala! Upam, da boš še naprej ostal zvesti bralec! 😉
@Hermit: Res je, žal…