ŽIVLJENJE NEKE LUŽE

Rodim se, ko pade dež. Takrat v kakšni luknji začnem počasi rasti. Rastem vse dokler pada dež. Koliko sem velika ni odvisno od moje volje, temveč od količine zapadlega dežja. Takrat sem v svoji največji veličini lahko tudi kar sredi ceste. Ne vem zakaj se me ljudje bojijo. Vsi hodijo okoli mene in se me izogibajo. Nekateri me preskočijo, drugi me pogledajo in hitro odskočijo, spet tretji gredo mimo mene, kot da sploh ne obstajam. Le otroci so tisti, ki radi čofotajo v meni s svojimi malimi škorenjci. No, pa seveda ne smem pozabiti na nerode, ki me ne vidijo, nato pa s svojim samozavestnim korakom stopijo vame, imajo celo mokro nogo, nato pa me še cel dan preklinjajo, kot da sem bila jaz kaj kriva. Kot vidite, je moje življenje zanimivo. Vidim marsikaj. Objete pare, šarmantne moške, zafnane dame, razigrane ali celo objokane otroke… Ampak, naenkrat začne nekaj močnega sijati izza oblakov. Nekaj, zaradi česar izgubljam svojo velikost. Oblaki se počasi odpravijo stran in zagledam ga. Mojega največjega sovražnika! Sonce je zopet tu! Konec je zmano… Počasi se poslavljam, štete so mi ure, morda celo minute. Zame pa nikomur ni mar. Še všeč jim je, če bom kmalu izginila. Sedaj moram počasi oditi. Pa vendar se kmalu vrnem. Boste videli. Le, da zopet pade nekaj dežja. Takrat pa…






28 thoughts on “ŽIVLJENJE NEKE LUŽE

  1. he he he… cela grška tragedija – in to iz ene same luže;)drugače pa sama očitno spadam med otroke, ker ponavadi z guštom zakorakam v lužo, ko mi prekriža pot, hihi
    aja, pa fine fotke… 🙂

  2. Fino, škoda, edino, da si moral malo “pogoljufati” in slike obračati na glavo 🙂

    Ali pa samo tako izgleda?! Sicer so mi pa zelo všeč!

  3. hehe. tole življenje gospe luže je prav prisrčno napisano! sicer pa tudi sama preprosto obožujem luže – tiste, tapoletne, ko lahko bosa stopim v njo ali se čez zapeljem s kolesom. ko vse tako škropi naokoli. nič kaj priročne pa niso tiste aprilske, ko te mokri čevlji spremljajo še celi dan…hehe. fotke so pa res kot slike! super.

  4. Lužeee :)!!

    Ej, sm vidla razstavo Svitanja v KUD-u – “vaš” čb kot mi je bil najbolj všeč :)! Pri-ma fotke!

    A si drgač vidu link za nikonov natečaj (sm ti odgovorila kr pri sebi)?

    lepo bodi!
    :m)

  5. Hvala vsem 4-im
    @maruša: Sem bil sedaj nekaj časa v tujini in sploh ne vem kaj vse se je doma dogajalo, tako, da si še nisem uspel pogledat razstave:) Sem pa si ogledal fotke iz otvoritve in sem videl, da je bilo kar nekaj ljudi. Ah itak, da so ble čb najboljše:) 😛
    Odgovor pa sem videl na tvojem blogu, sam še nisem uspel nič pošiljat! Hvala še enkrat!


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*