POLJSKA, LITVA, LATVIJA, ESTONIJA I
Štiri različne države pa toliko podobnosti med njimi. Arhitekturi, ljudeh, prometu… Kot bi bile vse štiri države združene v eno. Razliko opaziš šele, ko se pripelješ v drugo državo in moraš zopet menjati valuto, uslužbenka na okenčku pa te pozdravi v drugem jeziku. Ostalo pa ostane skoraj enako. Zato sem se tudi odločil, da ne predstavljam vsake države posebej in pokažem fotografije iz vseh omenjenih držav.
Predvsem so me navdušile polne in živahne ulice, ki jih v naši državi kar malo pogrešam. Direndaj lahko srečamo ob vsaki uri, veliko je turistov, tudi študentov, ki si služijo kruh z igranjem na ulici ali z uprizoritvijo kakšne zabavne točke, tu pa tam se najde tudi kakšen berač. Skupno jim je tudi, da se ljudje zelo neradi fotografirajo. Še predenj sem lahko usmeril fotoaparat, so se zakrili ali začeli mahati z rokami. Izjema je bil samo Talin, kjer mesto res živi. Več o Talinu pa v prihodnjih objavah, kjer bom objavil fotografije samo iz tega mesta.
Cynical Child
jeba, če se folk noče fotografirat a ni;) men je še huj kt da se skrijejo, če začnejo pozirat… takrat pa itak vem, da bom prtisnla na sprožilc sam zato, da jih ne razočaram, fotka bo pa za en k…
drgač bi te pa mal skritizirala, če smem… a je res treba spet enga berača oziroma beračico na pločniku slikat? zakaj se vsem zdi to tok zanimiv motiv… jest sm ga že rahlo sita, če sm čist iskrena.
Žiga Gričnik
Ja ko enkrat začnejo pozirat je pa res kriza. Nekateri se potem na silo nasmejijo in izpadejo bolj smešni oz. čudni kot pa da jih uloviš v nekem trenutku, ko niso pripravljeni.
Itak, da lahka kritiziraš:) Zakaj pa sam fotografiram tudi takšne motive pa ti lahko odgovorim predvsem takole: svet okoli sebe gledam z obeh plati. Se pravi iz lepe in tiste manj lepe. Ko grem po ulici ne opazim le fantov in deklet, ki se smejijo, igrajo, na njihovih obrazih pa je zaznati srečo. Ali pa mogoče srečne mlade družinice. Opazim tudi ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, ki so zapiti, zadrogirani, pripadnike različnih subkultur, ki se zavzemajo za svoj prav. In ne vem zakaj ne bi tudi njih fotografiral? Res je, da je ta motiv že malo zgulen, vendar tudi to je svet okoli nas. Tak, da osebno si te motive razlagam na takšen način.
Cynical Child
ja sej če tko pogledaš na stvar maš pa čist prou… men gre sam na živce kadar folk brez domišljije vidi človeka na cesti in si reče – u, u, to se fotka! sej veš kaj mislem;) ampak ti maš drug princip, ki je čist legitimen… da maš domišljijo tud za kej “novega” si pa itak že večkrat dokazal:)
lepo se mej
j3rn3j
res zanimiva zgodba…komaj čakam tiste iz mesta
Gregor Harih
Dober prikaz. Želel bi si morda malo več fotk. Kolikor vidim pa ti je tudi vreme malo ponagajalo (sonce..)
Street fotografija je pač fotografija, kjer zajameš celotno paleto ljudi: od poslovnežev, otrok pa vse do beračev in nenazadnje kriminalcev. Sam ne delam izjem. Fotkam vse in vsakogar, ki v meni vzbudi le malo zanimanja.
Če pa se ne fotkajo radi pa obstajajo tudi metode…
Žiga Gričnik
@Polona: Se po eni strani strinjam s teboj
@Jernej: Bom najprej objavil še ene druge nato pa Talin 🙂
@Gregor: Če ti po pravici povem sem ta teden malo lenaril kar se tiče obdelovanja in obljubim, da bo naslednjič več fotk :)Kar se pa sonca tiče se pa strinjam.
Glede izbire motivov izgleda, da imava isto metodo. Tudi sam ponavadi fotografiram tistega, ki mi vzbudi pozornost, ne glede na to kaj je in kako izgleda.
Glede metod: v takšnih primerih ponavadi uporabim teleobjektiv, slikanje iz “trebuha”, če je pa gužva pa se skrivam za množico. Kakšne metode pa ti kaj uporabljaš?
UrosG
Izbral bi drugo in četrto. Pri drugi me pritegne ta linija med njima, vsak zase liže sladoled. Četrta pa predvsem zaradi motiva, ki kaže, da ljudje šibajo mimo svoj tempo neozirajoč na moškega, ki verjetno čisto prijetno igra na piščal. Fino, mislim, da bo še kar nekaj zanimivih motivov.
Žiga Gričnik
Hvala uroš! Osebno je tudi meni 4. najbolj pri srcu
ANDRO
Ja, direndaja je konec….zdaj pa v Moskvo po nove fotke. Fajn fotografije…kot vedno:)Moji favoritinji druga in tretja, lepe diagonale.
Gregor Harih
Koliko sem kaj prebral literature glede street fotografije vsi stari mojstri uporabljajo ali standardne objektive (50mm film seveda) ali pa kaj bolj širokega. Jih kar razumem. Glede na to, da se reče street foto je pač treba v kader dobiti čim več ulice torej uličnega dogajanja. Čim ko imaš na aparatu kaki tele objektiv delaš portrete in le stežka zajameš duh uličnega življenja. In moram rečt, da ko sem bil sedaj preko luže, sem 99% fotkal z 17-50 objektivom. Nisem imel tudi nekih problemov, da sem objektiv nameril komu v obraz. Sicer pa obstaja način kak lahko spraviš osebo v dvom, če si jo fotkal ali ne… 😉 Pač fotkaš in če se oseba giblje, še vedno meriš v smer, kamor si fotkal, čeprav je oseba že mimo. Če pa je pri miru, pa pač pofotkaš osebo kot ti paše, potem pa počasi preideš na kaki drugi kater – recimo kako stavbo v ozadju in zgleda, kot da si že prvič fotkal tisto stavbo v ozadju. Sicer pa je nešteto metod… Osebno sem se včasih posluževal obeh, vendar v večini sploh ni bilo problema. China town v NY pa je tak crazy. Tam, če nimaš oči na pecljih in ne znaš reagirati takoj, zamudiš najboljše motive… Sicer pa tak vsak sam skozi čas izoblikuje svoje metode…
Žiga Gričnik
Res je, stari mojsti so uporabljali fiksni 50mm. Na tem potovanju sem tudi sam največ uporabljal 24-70mm, kar je nekje ekvivalent tvojemu 17-50mm. Včasih sem sicer pogrešal še kakšen mm. Velikokrat uporabim tudi fiksni 85mm, ker mi je zelo všeč pri portretih, z zelo odprto zaslonko pa lahko portretiranca lepo izoliraš od ozadja, ki je moteče. Tele objektiv sicer vzamem s seboj na potovanje, vendar ga rabim le v redkih primerih. Z njim ponavadi od daleč zajemam mimike ljudi.
Sem pa že nekajkrat uporabil to tehniko, ko si jo omenil, da držiš fotoaparat na očesu in počakaš, da gre oseba mimo tebe. Včasih kar pomaga, da se narediš malo “francoza” 🙂
arto
druga in zadnja sta najboljši 🙂
mankica
huh, meni pa je najbolj pri srcu tretja! tako super ujet trenutek. ljubezen se itak dogaja ves čas, unega ateka v ozadnju nič ne briga, kam se svet a trenutek vrti, a vseeno bere časopis in dnevne svetovne novosti 🙂
super!
kar se pa tiče streeta, zna bit res precej zafrknjeno, ja. v bistvu je zelo težko dobit dobro street fotko. jaz uprabljam večinoma 10-20, v singapurju pa si nameravam kupit kakšno 50mm. hec je v tem, da se ful rada približam ljudem, ujamem trenutke od blizu, ker se mi tako zdi, da sem še bližje zgodbam, kot pa če fotkam s tele. sicer pa ja, vsak ima svoj način in če se mi pogosto zgodi, da nimam problema s fotkanjem ljudi, pa se mi je recimo prav v Chinatownu v NYC zgodilo, da me je en dedek pošteno nazjal, kaj slikam (bila pa sem kar nekaj metrov stran)… 🙂
črna mačka
se strinjam z mankico, tretja je res mega, zadetek v polno:))
lp.k.
Žiga Gričnik
@arto: Hvala!
@mankica: Ja tud men je en v St. Petersburgu pravu paparaci 🙂 Drugače pa so mi predlagali, da poskusim še s čb verzijo te slike. Bomo videli kako bo izpadla.
@črna mačka: hvala!
Maruša
O matr, še en ki ma privilegij fotkanja po tujini 🙂
Ej, super, tko vsaj kam grem … 😉
And I’m loving the sites!!
Sploh 2. in 3. sta čist fascinantni, zadnjo si pa tud prima ujel.
Skratka faaaajn.
:m)
Žiga Gričnik
@maruša: No potem te pa povabim, da si prebereš še drugi del potovanja…. 🙂 (upam, da bo čim prej)
Hvala!
AhYm
Tvoj največji problem, da se ljudje nočejo slikat, je D3. Če bi imel manjši fotoaparat, bi po ulici sigurno lažje shajal (sploh se pa noben ne sekira, če ga slikaš s kompaktom).
Moraš pa tudi malo priznati, da ti je žal, da nisi počakal na D700 in ostanek denarja dal v žep ali porabil za še kakšen objektiv. Tudi če imaš dovolj denarja za D3, bi bil D700 sigurno dovolj dober.
Sej tako je z drugimi ljudmi, ki si hitro kupijo latest and greatest, potem se pa ljudje čudijo, zakaj so dali za prvi 8GB iPhone trikrat več denarja, kot za 16GB 3G.
Žiga Gričnik
@ahym: Se deloma strinjam s teboj. Marsikdo, ko vidi velik aparat in objektiv (24-70mm je le malenkost manjši kot tele 80-200mm), pogleda postrani in se umakne. Tudi D700 bi bil dovolj dober za moje potrebe, vendar žal mi pa ni bilo nikoli, da uporabljam D3. Res se pozna teža na potovanju, vendar za drugo delo je res odličen. Ne vem kakšno ohišje ima D700, vendar D3 dela v res vseh pogojih, kar mi pa tudi veliko pomeni.
Anonymous
super fotke… čakam Rusijo, hahaha…
lp iz mb v ng:):):)
sestrca