SENCE – ODRAZ NAŠE NOTRANJOSTI
Hodim po mestu. Na nedeljo, okoli pol osmih zjutraj, je mesto vse prej kot živo. Tu in tam gre mimo mene kakšen starejši gospod ali starejša gospa, vidim tudi nekaj skupinic, ki se že odpravljajo k maši. Čeprav hodijo vsak v svojem tempu in vsak v svojo smer, imajo nekaj skupnega. Vsi imajo svojo senco. Hodi poleg njih, se dotika njihovih čevljev in stopi, kamor stopijo oni. V senci se sicer skrije in na soncu zopet pokaže, vendar nikoli zares ne izgine. Vsi jo imamo. Takšno ali drugčno. Spremlja nas na ulici, v stanovanju, službi,… Ne moremo se je otresti. Senca je naš drugi jaz, ki se je do smrti ne bomo znebili. Včasih je izrazitejša, včasih prevlada nad našim notranjim egom, včasih pa je tiha in je sploh ne opazimo. Na plan pride le, kadar misli, da je to potrebno. In velikokrat na to ne moremo vplivati. Vzame si nas, mi pa se ne moremo upreti. Včasih niti ne vemo, da si nas lasti.
Verjetno si mislite, da so to le moje prazne besede. Pa ste že kdaj pogledali v svojo senco, ko ste se sprehajali po ulici? In morda takrat, ko ste ste se z nekom srečali in sta se vajini senci prepletli? Verjetno že. Vsaj kot otrok ste se radi igrali z vašo podobo na cesti ali steni. Kaj pa vašo senco, ki jo nosite vedno s seboj? Vaš drugi jaz. Jo poznate?
Cynical Child
dooooh, da jo poznam;)
Denis Ferlič
Zelo lepo napisano pa fotke so mi tudi zelo všeč. Zelo domisleno…
Žiga Gričnik
Hvala obema!
ANDRO
Tokrat nimam favoritke, vse so super.
Maruša
V nedeljo ob pol osmih zjutrej hodiš po ulci??! Jezus …
😉
Lepe senčke in refleksija. Jest tud jungovc 🙂
Pozdrav,
:m)
Žiga Gričnik
@maruša: Skoraj misija nemogoče a ne? 🙂 Sam razloga sta bila dva: 1. moral sem prinesti računalnik, saj se je ob 7h začelo dežuranje za ex-tempore 2. posledično s tem, sem jutranjo uro izkoristil za fotografiranje (predvsem za ex-tempore)
pirc
Dobre fotke, tekst pa tudi!
Žiga Gričnik
Hvala!
UrosG
Motivi primerni za kakšne debate o anonimnosti na blogu 😉
Sicer pa bo trajalo še nekaj časa, preden se bom prepričal vstati tako zgodaj za fotkanje. Predvsem med vikendi 😉
Žiga Gričnik
@uroš: jah mogoče bi se pa res dalo, niti nisem pomislil na to 🙂
Kar se pa fotkanja tiče – ko boš nekajkrat slikal ob zgodnji uri, se ti bo vsaka svetloba sredi dneva zdela brezvezna. No razen potem tiste popoldanenske, ki ti tudi prinaša dolge sence
mankica
Žiga, super fotke! Tudi jaz preprosto obožujem sence! Nič kolikokrat sem že razmišljala o teh temnih spremljevalkah, ki včasih presenetijo s svojo velikostjo, spet drugič navdušijo s svojo obliko. Igra senc je super in pred časom sem si prav v Londonu vzela čas in kakšno uro stala na enem izmed mostov ter lovila sence ljudi, ki so hodili pod mostom. Kako zanimivo je, ko ugotoviš, da os sence tako zelo podobne, a vendar tako zelo drugačne. Vsaka govori svojo zgodbo.
Žiga Gričnik
Jp, točno tako kot si rekla!