V PRAVLJIČNI DEŽELI
Tam na robu gozda stoji mala cerkvica. Čisto sama, obdana le s košatimi krošnjami dreves, ki so v tem letnem času klonile teži snega in povesila svoje veje. Želim priti bližje cerkvici, vendar se mi vsak korak vdre v sneg, kar mi zelo otežuje moj korak. Čez čas mi le uspe priti do nje. Prizor me spomne na zgodbice, ki so mi jih kot otroku brali in pripovedovali moji starši ter stari starši. Otroci so se izgubili v temnem gozdu in nato so prišli do male hiške, ki je stala sredi gozda. Skoraj podoben prizor sem imel pred seboj. Malo se še sprehodim okoli nje in na njeni desni strani zagledam prizore različnih oblik, dodaten čar pa jim doda še sneg. Sprehodim se med njimi in resnično se počutim, kot da sem v pravljici.
Ana
Res je kot iz pravljice! Super si ujel drevesa, še vsa zasnežena. Bravo! Upam, da bo meni letošnjo zimo tudi uspelo videti in pofotkati kaj takega.
andrejkralj
zelo lepo. kje si to bil? lp
Maruša
Aaaaa 🙂 Fantastika, samo še kak favn se manjka!
Res krasno, ja. Tukej pa dež na dež na dež …
ANDRO
Res je, to so Zgodbe iz Narnije.
Greš v omaro, na drugi strani pa krasna zasnežena pokrajina.
Žiga Gričnik
Hvala vsem!
@andrejkralj: Kope
Cynical Child
iiiiiiiiiiiiiiiii:D kok kjut! jz bi tud, jz bi tud! ne pa ta prokleti dž…:P
Gregor
Wow. Ono drevje je res fantastično. Sneg in ivje naredijo svoje. Pri nas pa dež. Človek začne prav razmišljati o samomoru.. 🙂
Žiga Gričnik
@Gregor: No, no, mal več pozitivnega mišljenja pa le:) Drugače pa sem dal te fotke gor zato, da ljudje ne bodo delali samomorov, ko jih bodo gledali 😛
Anonymous
Porodici adamovic se svidjaju fotografije……a verujem i ostalima!!!!!
puno pozdrava iz srbije!!!!!