Karl in Amalija. Hodita. Hodita po poti polni entuziazma, mistike, a hkrati polni nostalgičnih spominov. Hodita po poti, ki sta si jo ustvarila sama. Po poti, ki je bila v njunem življenju vse prej kot lahka. Po poti, kjer sta se srečala s podeželjskim življenjem, tegobami druge svetovne vojne, si v težkem povojnem obdobju ustvarila dom in družino in po poti, ki se je večkrat strmo vzpenjala, drugič pa se spet spustila daleč navzdol. Kljub vzponom in padcem sta hodila dalje. Hodila in hodila… Dokler nista prišla na vrh planote, kjer ju je čakala le še ravna pot. Pot, v kateri uživata skupno življenje, kjer se lahko le še spominjata njunih padcev in so tegobe njunega življenja že zdavnaj stopile v pozabo. Sedaj hodita, hodita po poti tretje adolescence.

Za vse, ki vam ni jasno o čem govorim – včerajšnja razstava je bila darilo ob njuni 55. obletnici poroke, ki jo praznujeta danes!