Pred odhodom naša pričakovanja niso bila velika. Vsaj na glas si ni nihče upal govoriti o njih. V naših srcih pa… seveda si je vsak želel le najboljše…
Na dan mrtvih smo se z avtobusom odpravili proti Pragi. Dolgo pot, ki ji ni bilo videti konca, smo si krajšali s smehom in gledanjem filmov. Ko smo na večer končno prispeli v hotel, nas je čakal še krajši sestanek z dirigentko, nato pa smo le popadali v postelje in utrujeni zaspali. Zgodnja jutranja ura nas ni ovirala, da smo opravili še zadnjo vajo pred tekmovanjem, nato pa smo se podali na lov za prazno restavracijo, kjer smo si privoščili kosilo. Po kosilu smo se s polnimi želodci odpravili na ogled po Pragi, v večernih urah pa še ogled koncerta. Za konec dneva smo večerjali v picerji nato pa smo se vsak zase odpravili na psihične priprave v hotel… Jutro. Resnično zgodnja ura, zajtrk, odhod “na prizorišče dogajanja”, še zadnje finese v skladbi in že se znajdemo na odru. V prvi vrsti komisija, zadaj poslušalci… Vse se je odvijalo tako hitro. Še dobro se ne zavem resnosti situacije že začnemo z igranjem… Takrat pa pozabim na vse – da igramo na tekmovanju, da nas posluša strokovna komisija, ljudje v dvorani… Skoncentriram se le na glasbo, na stvari, ki smo jih neprestano ponavljali na vaji… Igram in v igranju tudi uživam… In nisem edini. Zazdi se mi, da uživa vsak posameznik v našem orkestru in vsak daje del sebe, da zveni tako kot more….

In res je zazvenelo tako kot je bilo potrebno. To je opazila tudi strokovna žirija, saj smo v svoji kategoriji osvojili prvo mesto, aboslutno pa smo bili drugi (razlika je bila le 0.1 točke….). Na tem tekmovanju se je predstavil tudi kvartet Glasbene šole Risto Savina iz Žalca, ki je osvojil drugo mesto v kategoriji, kjer ni starostne omejitve. Torej še en lep uspeh!

Kaj vse smo še počeli v Pragi pa v naslednji objavi