KUBA: TEŽKO DELO
Še pomnite, dragi tovariši in tovarišice, kako je bilo živeti v socializmu? V državi, kjer služba, stanovanje in družina niso bili problem? No, jaz se ne spomnim. Tistih nekaj let, ko sem živel v SFRJ, nisem mogel občutiti duha bratstva in enotnosti. Država je nekaj let po mojem rojstvu šla v maloro, kot bi se izrazili Primorci, jaz pa sem postal otrok tranzicije in kapitalizma. Grebatorstvo na vsakem koraku, psihične težave, preobremenjenost. Takšen je naš slog življenja. Iz socialnega človeka postajamo vse bolj egoistični in nestrpni do sočloveka. Za družino in poroko nimamo časa in denarja, postajamo delovni stroji. Kaj pa druženje? Se malo sprostiti, se usesti in spočiti? Letos sem imel to možnost in verjetno še zadnjič okusiti tisti pravi režim socializma. Na Kubi poteka življenje podobno tako, kot je nekoč pri nas v SFRJ. Človek še spozna človeka, prijatelja objame sredi ulice in se z njim zaplete v dolgi klepet, delavci si še upajo odložiti delo in si privoščijo počitek. Vem, ni vse tako rožnato kot se sliši. Vsaka medalja ima dve plati in tudi Kuba ima svojo črno plat. “Ali bomo imeli dosti hrane za cel mesec?” se verjetno vpraša vsaka povprečna kubanska družina. Živeti v revščini in jesti iz rok v usta res ne privoščim nikomur, vendar poglejte kaj se je zgodilo z nami. Skozi proces grebatorstva in egocentričnosti smo pozabili na pomembne človeške vrednote. Pozabili smo na tisto, kar je bilo nekoč naše vodilo, danes pa to predstavlja le še nostalgijo na tiste čase… Zdravo tovariši!
Jošt Franko
Spet sem bil prisiljen, da sem si ogledal serijo… Par fotk je noro dobrih!!!
Cicle
uf…majstr ni kej:) res hude fotke sori sam ne morm drgač rečt kot to ker so mi res odlične fotke!;)
Lp, Žiga
Žiga Gričnik
Hvala fanta! Me veseli, da vama je všeč in da vem, da delam v pravi smeri.
Jure Dobelšek
Prva, druga in zadnja = wallhangers!!!
Super post in nore fotke, čestitam.
Jure
ANDRO
Jaz sem vse to v živo videl….povem samo:)
Žiga, slike so kot vedno super.
ANDRO
Čuj, sma bla skupaj tam ne?:)
Žiga Gričnik
@Jure: Hvala!
@Andrej: Ja sej glih zdele študiram, da se spomnem nekoga, ki mi je s Canonom skos pred objektiv skaku. Mislim no Canonaši… :):):)
mankica
žiga, krasno!
portret tistega dedka s cigaro je preprosto zakon, črnobela ima tudi en prav poseben pridih. njegova kapa pa itak da piko na i.
zadnje tri fotke bi lahko dal kot nek sklop (vse združuje to, da sta na sliki dva človeka, ki sedita na stopnicah pred nekimi vrati). full bi bilo zanimivo videt celo serijo tovrstnih slik.
Hermit
Z veseljem bi poslušal vse zgodbe, ki jih ima povedati stric na prvi sliki…
Darjas
Kako nore fotke. Sicer pa si ti imel možnost Cubo videti še tako, kot je bila. Zdaj, ko se je Castro umaknil (??) se čisto spreminja. Ravno pred kratkim so dobili kubanci dovoljenje, da imajo mobilne telefone in menda so pred operaterji bile nore vrste… Pa žal so preblizu ZDA. Čisto jih bodo pokvarili.
Žiga Gričnik
@mankica: Imam še nekaj podobnih, tako da sem že razmišljal tudi o tej smeri. Sem želel dati vse takšne, vendar še nisem imel do konca obdelane.
@hermit: Se strinjam. Glede tega “strica” pa morm neki povedat. Nekaj časa nazaj sem gledal po netu neke fotke iz Kube. Ne spomnem se fotografa, ampak mislim, da je bil celo slovenski avtor. Nekaj brskam po njegovi strani in vidim tega možakarja na njegovi fotki. Ista majica, ista kapa, mislim še da je imel tudi tam cigaro ali pipo v roki nisem pa siguren. Primerjam s svojo fotko in vidim da je popolnoma isti. Razlike v posneti fotografiji pa mislim, da je bilo 3ali 4 leta. Tako, da ta možakar zagotovo pozna ogromno turistov in zgleda, da nisem edini, ki sem ga slikal v takšni podobi. Če je bil pred 3 in 4 leti enako oblečen, vsak dan gre mimo ogromno turistov, ki ga slikajo, potem ima on zagotovo več posnetih fotografij kot kakšen profesionalen model. Pa še svoj styling ima 🙂
@darjas: Ja jaz sem odstavil Fidela, sem mu rekel dost maš, nej še mal Raul vlada 🙂 Ne mal heca, je pa res, da je ravno v času mojega obiska Raul uradno prevzel oblast.
Ja, zdaj jim je dovolil telefone, internet jim še sicer nadzira, ampak tudi to ne bo dolgo. Kar se tiče pa ZDA… Nekoč so že iz Kube naredili Las Vegas, Fidel jih je potem izgnal, Raul bo še po mojem mnenju nadaljeval to politiko (baje je še bolj proti ZDA kot je bil Fidel, vsaj takšno informacijo sem dobil), po koncu njegove vladavine pa bo verjetno zopet kakšen bushman prišel in spremenil to res lepo deželo v blišč in bedo. Upam, da se bodo kubanci znali upirati…
Peter Bernik
2. mi je najboljša, dobro kompozicija kontrastim skratka vse štima. Na 1. je stari pravi lik, viva la revolucion! Všečnejša bi mi bila z manj DOFa (s FF se pač res da, sploh s pametnim objektivom), a to je pač stvar okusa.
Pa zadnji dve sta mi tudi všeč, dobre barve.
Pero
2. mi je najboljša, dobro kompozicija kontrastim skratka vse štima. Na 1. je stari pravi lik, viva la revolucion! Všečnejša bi mi bila z manj DOFa (s FF se pač res da, sploh s pametnim objektivom), a to je pač stvar okusa.
Pa zadnji dve sta mi tudi všeč, dobre barve.
SBTVD
Hello. This post is likeable, and your blog is very interesting, congratulations :-). I will add in my blogroll =). If possible gives a last there on my blog, it is about the SBTVD, I hope you enjoy. The address is http://sbtvd.blogspot.com. A hug.
Žiga Gričnik
Peter hvala!
Gregor
Ni kaj. Odlični portreti. Me pa zanima kako si fotografiral. Ali si kr dvignil aparat pred oko in fotkal ali si kdaj pa kdaj cvikal… Si me pa čist zrajcal glede Kube. Naslednje leto je moja… 😉
kawsek
…Tole Kubo si odlično izkoristil s fotkam… Meni so odlične…
lepo lepo…!!!
lp
Žiga Gričnik
@Gregor: Nekako tako ja. Nikoli nikogar ne sprašujem za dovoljenje, če me opazi, da ga fotografiram in če se obrne stran ali zamahne z roko, potem tako vem, da mu ni do slikanja in ga tudi ne silim. Če pa se na moje fotkanje ne ozira in ga ne moti, potem to smatram kot privolitev. Se zgodi tu pa tam, da vprašam za dovoljenje, vendar potem ljudje takoj postanejo “trdi” ker vedo, da sedaj se bodo pa slikali. Poskušam pa nekako, da ne silim preveč v njih. Cvikam pa čedalje manj. Se iz potovanja v potovanje pogum veča. Na začetku se spomnem sem imel zelo veliko tremo in sem poskušal bolj s teleobjektivom ali pa tako na hitro, da me niso opazili. Sedaj si pa že upam malo bolj pristopiti do potretiranca in včasih je lahko prav zanimivo, saj se marsikdo potem zaplete v pogovor in si izmenjaš nekaj besed. Ponavadi pa nasmešek na obrazu že naredi ogrmno. Je pa zanimivo, da v Sloveniji ne upam pristopiti do nekoga in ga fotografirati kot to storim v tujini. Občutim večji strah doma.
Kar se pa same Kube tiče pa pojdi čim prej, dokler je še Raul, ker potem ne bo več tako kot je sedaj (vsaj po mojem mnenju)
@kawšček: Hvala!
Gregor
Ja, tudi meni se dogaja, da v tujini lažje fotkam ljudi, oz. sem bolj pogumen. Se pa strinjam, da ljudje postanejo čisto drugačni, če sprašuješ in mencaš. Letos se opravljam v Kanado & USA, naslednje leto pa bo res mogoče padla Kuba. Bo treba še trdo delat… 🙂 Kot kaže, pa že Raul zelo popušča, vprašanje kaj bo, ko bo tudi on odšel.
UrosG
Poleg prve mi izstopa še predzadnja. Takšen zanimiv kontrast, čeprav bi morda bila še bolj močna od bližje.
Žiga Gričnik
@Grega: Upam, da bo Raul še zdržu, pa da boš uspel še videt tisto pravo Kubo – ker se jo res splača!
Kanado in USA ti pa kr mal zavidam 🙂 Nared fajne fotke!!!
@Uroš: Sej v originalu je še dost rezerve za tud kakšen bolj ozki izrez. Hvala tud teb!