MISIJA: PLAVANJE

Plavam. Že vse od izvira reke se trudim in zamahujem z rokami, da ostanem nad gladino. Včasih plavam hitreje drugič spet počasneje. Ne plavam še dolgo. Če bi se ozrl nazaj bi mogoče še videl slap. Ali pa tudi ne. Ne vem. Že dolgo časa se nisem ozrl nazaj. Pa bi se mogoče moral pogosteje. Predvsem zaradi tega, da vem kako naprej. Ali naj plavam hitreje al naj umirim svoj tempo? Moram se ozreti nazaj. Včasih me celo pritegne, da bi plaval nazaj proti toku. Vendar se ne da. Lahko le obstojim na isti točki in porabim preveč energije. Vendar tega ne smem storiti. Lahko mi jo zmanjka za nadaljevanje poti. Moram nadaljevati. Hitreje! Ni druge rešitve. Ne smem obstati.



Tok reke je konstanten. Ni premočan. No, mogoče sedaj. Počasi že postajam utrujen. Upam, da bom zmogel.




Reka. Zakaj se nikoli ne ustaviš? Samo za hip, da se lahko malo počijem! Reka! Veliko sva že doživela. Nosila si me počasi, da sem se lahko mirno spočil, bila si že razburkana in nekoč že tako neizprosna, da sem skoraj utonil. Vendar sem se rešil! Preživel sem in odplaval naprej. Še vedno plavam in ne vem kje je izzliv. Da pomislim,… Ne, ne potrebujem še izzliva. Rad bi še plaval, pa čeprav je težko. No, pa ne vedno. Včasih je tudi lahko. Všeč mi je da nisem sam. Da so še drugi, na katere se lahko oprem, ko ne zmorem več. So moji rešilni jopiči. Drugič jim pomagam jaz. To je sožitje. Da te lahko preplavamo potrebujemo drug drugega. Preveč si neizprosna, da bi plaval sam. Vendar vem, da takrat, ko pride izzliv, ostanem sam. Nikogar več ne bo. Sam bom zaplaval v ocean in te zapustil. Zapustil te bom, a ne še kmalu. Ne mudi se mi še. Še bom plaval in zahvaljujem se ti, da sploh lahko plavam. Hvala reka, reka življenja!




P.s.: Hvala Grega, da si šel plavat pri 10°C!

3 thoughts on “MISIJA: PLAVANJE


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*