ODHOD
Hitim proti peronu. Moram oditi. Drugam. Vseeno kam, samo da grem. Nekam drugam, brez cilja. Če sem predolgo na istem kraju me vse preveč utesnjuje. Moram oditi. Ko se premikam se lahko sprostim. Všeč mi je občutek, da grem, vendar čutim strah, ker ne vem kaj lahko tam pričakujem. Vseeno mi je, samo da grem….
kljuka
všeč, všeč.
“pazi, za tabo so”
Cynical Child
jubilee line, my line 😀 “this train terminates at Stratford”
Žiga Gričnik
Kljuka hvala!
Polona: Se pravi sva bila kar blizu 🙂 Do kdaj ostajaš gor?
Cynical Child
hja ne vem kok sva si bla blizu – jz sm na konc jubilee line doma, v kingsburyju. ostajam pa za vedno, če bo vse po sreč. tak je plan. kok je izvedljiv je pa drugo vprašanje 😛
Tamara
Slučajno sem naletela na tvoj blog in ta zadnja objava mi ne da miru. Super slikca. Predvsem pa se ne bi mogla bolj poistovetit z zapisom. Res je lepo it. Kamorkoli. Samo da se gre. LP
Žiga Gričnik
Hvala Tamara! In obišči še kaj moj blog 🙂
mankica
žiga, super! vedno, ko en vlak odide, pride naslednji … in te odpelje drugam.
Žiga Gričnik
Res je. Čeprav ima vlak cilj, pa lahko ti prestopaš in nadaljuješ pot brez cilja. In vedno znova…
Petra Nuzdorfer
London… vsakič čudoviti spomini 🙂
Žiga Gričnik
@Petra: Mesto, kamor se splača vračat a ne? 🙂
Petra Nuzdorfer
uuuu pa še kako 🙂 enkrat na leto je premalo 🙂
Žiga Gričnik
🙂